<< Agaricus benesii, Benešev kukmak | Gobe | Agaricus cupreobrunneus, bakreni kukmak >>
Agáricus bernárdii Quél. (1878)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Vrsta je prepoznavna po svojem robustnem videzu, rasti na slanih tleh ali tleh, bogatih z dušikom, po zmernem do močnem rdečenju mesa na prerezu ter po značilnem vonju, ki je lahko zelo močan, a variabilen, venda pogosto spominja na ribe, slanico ali jod.
KLOBUK: Klobuk meri od 6 do 15 cm, sprva je polkrožen, kasneje konveksno razprt do skoraj raven. Površina je bela do sivkasto bela, kasneje bledo rjavkasta, suha in pogosto razpokana v grobe, koncentrične luskaste zaplate (majhna, ločeno kvadratna ali poligonalna polja), ki razkrivajo svetlejše meso. Rob je dolgo spodvit, pri mladih gobah z belimi, kosmičastimi ostanki zastirala.
TROSOVNICA: Lističi so prosti, gosti, sprva rožnati do sivorožnati, kasneje postanejo temno čokoladno rjavi do skoraj črni. Rob lističev je belkast in pogosto fino nazobčan.
BET: Bet je kratek, robusten, valjast do rahlo kijast, pogosto z odebeljenim dniščem. Površina je belkasta, na dotik lahko rahlo porjavi. Obroček je preprost, a pogosto debel in mesnat, na spodnji strani pa lahko najdemo zadebeljene ostanke obročka, ki tvorijo membrane.
MESO: Meso je belo, čvrsto in na prerezu postane vinsko rdeče do rdečkasto. Vonj je precej značilen, pogosto neprijeten, spominja na ribe, jod ali slanico, okus pa je neizrazit.
TROSI: Trosi so elipsoidni do široko elipsoidni, dimenzij 5.5–8.0 x 4.5–6.5 µm, brez kalilne pore.
RASTIŠČE: Raste na odprtih, pogosto obalnih ali slanih traviščih, na slanih tleh, bogatih z dušikom, na pašnikih in občasno ob cestah, torej na slanih tleh ali na gnojenih pašnikih. Vrsta je tujerodna in saprofitna.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: Neužitna. Ponekod pogojno užitna, vendar zaradi neprijetnega vonja v kulinariki ni cenjena.
PODOBNE VRSTE: Najbolj podoben je Agaricus bitorquis, mestni kukmak, ki prav tako raste tleh, bogatih z dušikom, in pogosto na odpadnih ali razdejanih rastiščih, vendar ima bolj nevtralen vonj in nima značilnega ribjega vonja ali vonja po jodu. Pogosto ga ločimo tudi po manj izrazitem rdečenju mesa ter po značilnem dvojnem obročku. Podoben je tudi Agaricus devoniensis, ki raste predvsem na obalnih, peščenih in slanih rastiščih, vendar je praviloma manj robusten in ima manj izrazit vonj.
Foto: en.wikipedia.org
SINONIMI: Agaricus campestris subsp. bernardii (Quél.) Konrad & Maubl. (1937), Agaricus ingratus (F.H. Møller) Pilát (1951), Agaricus maleolens F.H. Møller (1952), Fungus bernardii (Quél.) Kuntze (1898), Pratella bernardii (Quél.) Quél. (1888), Pratella campestris subsp. bernardii (Quél.) L. Corbière (1929), Psalliota bernardii (Quél.) Quél. [as 'bernardi'] (1879), Psalliota ingrata F.H. Møller (1950)
tujerodna×vrsta
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 9
